Itai

🔍

Leteča špagetna pošast

Leteča špagetna pošast je božanstvo parodične religije, cerkve leteče špagetne pošasti ali pastafarianizma. Letečo špagetno pošast je prvič omenil Bobby Henderson leta 2005 v javnem pismu kansaškemu odboru za šolstvo, ki je dovolil poučevanje inteligentnega načrta namesto evolucije. Henderson je inteligentnemu načrtu nasprotoval s trditvijo, da je stvarnik sveta Leteča špagetna pošast in izzval kogarkoli, naj dokaže nasprotno. Zahteval je enak obseg poučevanja o nauku Leteče špagetne pošasti in drugih svetovnih nazorih. Nehote je Henderson ustvaril pošast: v nekaj mesecih je njegova spletna stran dosegla čez milijon zadetkov. Henderson je izdal knjigo, Sveto Pismo Leteče Špagetne Pošasti. Privrženci Cerkve LSP organizirajo letna srečanja. Novejši dogodek s pastafarijanstvom je zahteva avstrijskega ateista Nika Alma, da mu izdajo vozniško dovoljenje s fotografijo, na kateri ima na glavi cedilo za špagete. Prvič je zahteval tako vozniško dovoljenje leta 2008, uspel je leta 2011. Poleg izpričevanja svojih dvomov v ustaljena verstva, je Alm protestiral proti predpisu, ki prepoveduje uradne slike s pokivali, razen, če gre za versko obeležje.

Liste der Wappen im Bezirk Neunkirchen

Diese Liste beinhaltet – geordnet nach der Verwaltungsgliederung – alle in der Wikipedia gelisteten Wappen des Bezirks Neunkirchen. In dieser Liste werden die Wappen mit dem Gemeindelink angezeigt. Die Fußnoten verweisen auf die Blasonierung des entsprechenden Wappens.

Mit Fried und Freud ich fahr dahin, BWV 125

Mit Fried und Freud ich fahr dahin, BWV 125, es una cantata de Johann Sebastian Bach para uso en una misa luterana. Esta cantata coral se compuso en Leipzig en 1725 para la fiesta de la Purificación de María que se celebra el 2 de febrero y que también se conoce como fiesta de la Candelaria. Está basada en el himno de 1524 de Martín Lutero «Mit Fried und Freud ich fahr dahin», y forma parte del ciclo de cantatas corales de Bach, escrito para proporcionar domingos y días de fiesta del año litúrgico con cantatas basadas en un himno luterano relacionado. El evangelio para el día de fiesta, la presentación de Jesús en el Templo, incluye el cántico de Simeón Nunc dimittis, que Lutero había parafraseado en su himno, proporcionando una relación inusualmente estrecha entre el himno y la ocasión litúrgica. Bach había utilizado estrofas sueltas del himno en su cantata de funeral anterior Gottes Zeit ist die allerbeste Zeit, BWV 106, BWV 106, y en cantatas de su primer ciclo en Leipzig. En el formato del ciclo de cantatas corales, un libretista desconocido mantuvo la primera y la última de las cuatro estrofas de Lutero, mientras él parafraseaba las estrofas interiores.

Classical period (music)

The Classical period was an era of classical music between roughly 1730 and 1820. The Classical period falls between the Baroque and the Romantic periods. Classical music has a lighter, clearer texture than Baroque music and is less complex. It is mainly homophonic, using a clear melody line over a subordinate chordal accompaniment, but counterpoint was by no means forgotten, especially later in the period. It also makes use of style galant which emphasized light elegance in place of the Baroque's dignified seriousness and impressive grandeur. Variety and contrast within a piece became more pronounced than before and the orchestra increased in size, range, and power. The harpsichord was replaced as the main keyboard instrument by the piano. Unlike the harpsichord, which plucks strings with quills, pianos strike the strings with leather-covered hammers when the keys are pressed, which enables the performer to play louder or softer and play with more expression; in contrast, the force with which a performer plays the harpsichord keys does not change the sound. Instrumental music was considered important by Classical period composers.